Permakulturno oblikovanje gozda hrane

7. oktober 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BISTVEN JE KOMPOST

Priprava komposta je ključnega pomena za vse, ki pridelujejo hrano.

Kompostiram že od kar sem slišal za permakulturo. Prvi dve leti vrtnarjenja nisem posvečal veliko pozornosti kompostiranju, z leti prakse opažam, da je priprava komposta eno najpomembnejših opravil v vrtu ali gozdnem vrtu. Tako kot so temelji prebivališč izrednega pomena, je kompost ključnega pomena za vzgojo zdravih rastlin in obilnega, vitaminsko polnega pridelka. Poznamo hladno in toplo kompostiranje. Hladni kompost je ob gozdnem vrtu že nekaj let. V hladni kompost odmetavam vse odpadke iz kuhinje, poleg pa dodajam listje, pokošeno travo ipd. Letošnje leto sem se izogibal lesnih sekancev trdega lesa, saj se ne razgradijo dovolj hitro, da bi pridobil pravo strukturo komposta. V letošnjem letu sem se prvič lotil tudi hitrega oz. vročega kompostiranja, pri čemer zmes komposta kaj hitro doseže visoke temperature, pri kateri se odvija razkrajanje materiala izredno hitro. Temperatura vročega komposta se giblje od 50 do 65 C. Pri manjši temperaturi razkrajanje ne deluje dovolj dobro (čas gotovega komposta se daljša in semena ostajajo živa). Pri večji temperaturi se kompostna masa začne kuhati, kar uniči koristne živali, ki skrbijo za razkrajanje materiala. Drugi pomembni faktor je količina vode, ki jo uporabim za zalivanje kompostnega kupa. V kolikor bi bil kup premoker, se začne anaerobični proces (pomanjkanje kisika botruje kisanje komposta in slabo razgradnjo), v nasprotnem primeru, kjer vode ni dovolj, se razkrajanje ne začne. 

Berkeleyeva metoda oz. 18 dnevno vroče kompostiranje

Orodje, ki ga potrebujemo za vroče kompostiranje so vile, grablje in vodo odporno pokrivalo (polivinil ipd.). Jaz sem uporabil polivinil za rastlinjake, saj je ne razpade hitro in je odporen na UV žarke. Veliko bolje bi bilo, da bi imel neprosojno pokrivalo. Material, ki ga uporabimo za vroče kompostiranje je nekoč že živelo. Idealno razmerje je 25 do 30 delov ogljika na 1 del dušika. Ves material, ki ima razmerje 30 do 50 ogljika na 1 del dušika, je izredno počasno kompostljivo. Takšen material razpada izredno dolgo in ga je potrebno razrezati do te mere, da zavzame čimvečjo površino. Npr. palica leske ima manjšo površino kot zdrobljena palica leske, logično. 

RJAVI DEL

Pod rjavi del komposta spadajo razrezan karton, slama, lesno žaganje ipd.

ZELENI DEL

Zeleni del komposta je lahko nakošena trava, vendar ne z vrtno kosilnico temveč košena z ročno koso.

DEL GNOJA

Najbolje je uporabiti konjski gnoj.

RAZMERJE OGLJIKA IN DUŠIKA

Najboljše razmerje ogljika in dušika je 25 do 30 enot ogljika na 1 enoto dušika. 

Sestavljanje kompostnega kupa

Vse dele komposta postopoma nalagamo po plasteh, rjavi del, zeleni del, gnojni del in ponovimo do te mere, kjer kompostni kup meri vsaj 1 kubični meter, raje več. Pri manjšem kompostnem kupu se višje temperature ne obdržijo, saj je premalo mase, ki bi jo ohranjala. Skupaj je razmerje med deli komposta 1/3 rjavega dela, 1/3 zelenega dela in 1/3 gnoja. Medtem ko gradimo plasti kompostnega kupa je priporočljivo vseskozi zalivati z vodo. Poleg vseh treh delov materiala lahko uporabimo tudi aktivator, katerega umestimo v sredino kompostnega kupa. Aktivatorji so lahko rastlinskega ali živalskega izvora, seveda v majhnih količinah. Aktivator rastlinskega izvora je razsekan gabez ali navadni rman. Aktivator živalskega izvora je recimo riba ali kakšen glodavec, morda ptič. To ne pomeni, da moramo žival ubiti, da bi aktivirali kompostni kup. Kot odličen aktivator se izkaže tudi človeški urin. Tako sestavljen kompostni kup pokrijemo z vodoodpornim pokrivalom in ga pustimo stati 4 dni. V tem času se bo kompostni kup počasi segreval. 

Po štirih dneh kompostni kup odkrijemo, ga premečemo oz. sestavimo iz obstoječega kompostnega kupa, novi kompostni kup. Pri tem preverimo vlažnost mešanice. Vzamemo za pest kompostne mešanice in jo močno stisnemo. V kolikor iz mešanice v pesti priteče le kakšna kaplja, potem je kompost ravno prav vlažen. Zatem vsak drugi dan kompostni kup premečemo. Nov kup sestavimo tako, da iz obstoječega pobiramo material po zunanjem obodu in ga položimo v sredino novega kompostnega kupa. Kompostni kup bo najtoplejši na šesti ali osmi dan kompostiranja. To ugotovimo lahko s kompostnim termometrom, v kolikor tega nimamo, z roko sežemo v sredino kupa. Občutili bomo precejšnjo vročino, ki bo za našo roko malce neprijetna. Vsekakor se ne bomo opekli, saj so temperature med 55 in 60 stopinjami Celzija, kar je idealna temperatura za razkrajanje sestave kompostnega kupa. Vlažnost preverimo tudi tako, da položimo roko na zunanji obod kompostnega kupa. Če je hladen, pomeni, da je premalo vlažen, nasprotno, če je vroč, je kompostni kup premoker.

Po osmem dnevu kompostiranja, se bo kup začel postopoma ohlajati. Na 18. dan je kompostni kup topel, temno rjave barve in enake velikosti kot pri sestavljanju. Poleg tega kompost diši po gozdni zemlji in vsebuje zelo majhne delčke.

Morebitne težave hitrega kompostiranja

Kaj hitro se lahko zgodi, da kompostni kup ne pridobiva na temperaturi. Najprej moramo preveriti ali je kompostni kup dovolj velik (1m3, kar je približno meter in pol v višino). V kolikor ugotovimo, da je kup dovolj visok, preverimo vlažnost kompostnega kupa. V kolikor je vlažnost primerna, je možnost, da rjavi del komposta ni razrezan na dovolj majhne dele. V primeru, da z vsem zgoraj naštetim nimamo težav, dodamo nekaj dušika (npr. kokošji gnoj). Stanje preverimo čez dva dni. Če se je kup prehitro segrel, izgubil na volumnu oz. višini in zaudarja, potem je vsebnost dušika prevelika, zato moramo v naslednjih dveh dneh dodajati ogljični material. 

Materiali, ki so nekoč živeli, zaživijo ponovno

Tabela razmerij med vsebnostjo ogljika in dušika v kompostnem materialu:

KOMPOSTNI MATERIAL RAZMERJE OGLJIKA in DUŠIKA
Ribe 7 proti 1
Lesno žaganje 500 proti 1
Urin 1 proti 1
Kravji gnoj 16 proti 1
Kokošji gnoj 12 proti 1
Golobji gnoj 10 proti 1
Zajčji gnoj 8 proti 1
Konjski gnoj 18 proti 1
Suho listje 150 proti 1

 

Moj prvi poskus hitrega kompostiranja

V osnovi sem vedel, da po Berkeleyevi metodi ne bom uspel kompostirati, saj nisem imel vseh pravih sestavin. Namreč uporabil sem del hladnega komposta, ki sem ga kompostiral preko lanskega leta. Uporabil sem še hlevski konjski gnoj pomešan z listjem, ter nekaj zelene mase, ki sem jo uspel pridobiti v začetku leta. Te prav gotovo ni bilo na pretek v mesecu marcu. Dodajal sem še karton in žaganje smreke in hrasta.  

V mojem primeru sem pustil kompost sestavljen pet dni. Nisem uspel pridobiti nobenega od aktivatorjev. V petem dnevu sem ga prvič obrnil oz. preložil. Kompostni kup se je počasi segreval, vendar po mojem občutku malce prepočasi. V obzir je potrebno vzeti, da so bile sestavine, predvsem lesni del, prevelike. Torej je proces razkrajanja podaljšan. Kljub temu sem vztrajno nadaljeval.

SESTAVLJANJE KOMPOSTNEGA KUPA

KOMPOST PO 5 DNEH IN PRVI OBRAT

DRUGI OBRAT - 7. DAN

TRETJI OBRAT - 9. DAN

PETI OBRAT - 13. DAN

KOMPOST PO 40 DNEH

 

Kompost mi je na nek način uspel.  Vendar ne ravno tako kot bi si želel. Glede na to, da sem uspel pridobiti vse pomebne materiale (slama, konjski gnoj, zeleni del) se bom v kratkem lotil novega hitrega kompostiranja. 

Osti Jarej.

31. januar 2021

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

ZAJETJE V GOZDU HRANE

5. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

GREDE RASTLINJAKA

2. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA, 2. DEL

30. april 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA

2. junij 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PRESAJANJE SADIK VRTNIN

29. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

USTVARJANJE OB GOZDU HRANE

11. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BANANIN KROG

5. november 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BARVE JESENI

Čudovite jesenske barve na prekrasen sončen dan.
...  

30. marec 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PREBUJANJE NA VRTU

Cvetoče...  

12. september 2016

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PERMAKULTURNI VRT SEPTEMBRA