Kompostiram že od kar sem slišal za permakulturo. Prvi dve leti vrtnarjenja nisem posvečal veliko pozornosti kompostiranju, z leti prakse opažam, da je priprava komposta eno najpomembnejših opravil v vrtu ali gozdnem vrtu. Tako kot so temelji prebivališč izrednega pomena, je kompost ključnega pomena za vzgojo zdravih rastlin in obilnega, vitaminsko polnega pridelka. Poznamo hladno in toplo kompostiranje. Hladni kompost je ob gozdnem vrtu že nekaj let. V hladni kompost odmetavam vse odpadke iz kuhinje, poleg pa dodajam listje, pokošeno travo ipd. Letošnje leto sem se izogibal lesnih sekancev trdega lesa, saj se ne razgradijo dovolj hitro, da bi pridobil pravo strukturo komposta. V letošnjem letu sem se prvič lotil tudi hitrega oz. vročega kompostiranja, pri čemer zmes komposta kaj hitro doseže visoke temperature, pri kateri se odvija razkrajanje materiala izredno hitro. Temperatura vročega komposta se giblje od 50 do 65 C. Pri manjši temperaturi razkrajanje ne deluje dovolj dobro (čas gotovega komposta se daljša in semena ostajajo živa). Pri večji temperaturi se kompostna masa začne kuhati, kar uniči koristne živali, ki skrbijo za razkrajanje materiala. Drugi pomembni faktor je količina vode, ki jo uporabim za zalivanje kompostnega kupa. V kolikor bi bil kup premoker, se začne anaerobični proces (pomanjkanje kisika botruje kisanje komposta in slabo razgradnjo), v nasprotnem primeru, kjer vode ni dovolj, se razkrajanje ne začne.
