Permakulturno oblikovanje gozda hrane

31. januar 2021

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

ZAJETJE V GOZDU HRANE

Vodni viri so temelj preživetja in neprecenljivi element življenja na planetu Zemlja.

Mlaka, majhno jezero, ribnik, mnogo imen jim dajemo. Pomembno je, da je vodni element uvrščen v sistem, ki ga izdelujemo in konstantno dopolnjujemo, dokler je potrebno. V permakulturni gozd hrane sem mlako uvrstil pred štirimi in pol leti. O postopku urejanja mlake sem pisal v dveh od treh delov. Manjkal je le zadnji, tretji del trilogije vodnega elementa. Namenoma nisem pisal o vodnem elementu, saj sem želel najprej sam izkusiti dopolnjen permakulturni sistem. Kaj vse sem videl in doživljal ob mlaki skozi štiriletno obdobje je prav neverjetno.

Prvi del zapisa „Vodni element na vrtu“

Drugi del zapisa „Vodni element na vrtu“

V štirih letih do znatnega povečanja živalskih vrst

Seveda je nekaj časa trajalo, da so prva bitja našla majhno mlako. Načeloma lahko vsebuje do 1200 litrov vode. Vse kar je „viška“ vode, se izteka v vodni jarek, ki poteka skozi permakulturni godzni vrt oz. gozd hrane. Predvsem mora biti iztek urejen zaradi robov mlake, saj jih drugače voda ob večjih nalivih odnaša. Hkrati napajamo celotno posest kjer poteka t.i. vodni jarek (ang. Swale). Gladina v mlaki variira glede na časovno obdobje. Glede na to, da je mlaka vsako leto bolj zakrita z drevesi vseh sort, ne pride do velikega segrevanja in prekomernega izhlapevanja vode.

Pojavila so se vodna bitja vseh sort in vrst

Pri evolucijah vodnega elementa sem upošteval znanje, ki ga imam glede naravnih ekosistemov in iz teorije permakulture. No, danes ko pišem to zgodbo imam že nekaj izkušenj. Vse rastline, ki sem jih vnesel v permakulturni gozdni vrt ali gozd hrane, sem prinesel iz okolice. Poleg tega je skozi čas narava sama poskrbela za rast primernih rastlin.

Kmalu po vzpostavitvi vodnega elementa sem v vodi opazil ogromno vodnih bitij, ki so mi bila do tega dne nepoznana.

Pot do mlake je našel nižinski urh, na ogled priletel modri ploščec

Že prvo leto obstoja mlake v permakulturnem gozdnem vrtu je mlako naselil nižinski urh. Iskreno povedano sem bil zelo vesel. Še bolj se je moje udejstvovanje potrdilo skozi čas, saj je očitno samček priklical samico in kar naenkrat sem opazil več urhov. Nižinski urh je dvoživka, ki z razliko od žab, življenje preživlja pod vodo. Samec in samica se v generalnem razlikujeta po barvnem vzorcu na spodnjem delu telesa. Samec ima rumeno črn, samica pa oranžno črno obarvan spodnji del telesa. Ta vzorec uporablja za samoobrambo, saj se pri preveliki nevarnosti obrne na hrbet in s tem odžene morebitne plenilce. Vzorec namreč opozarja plenilce, da nižinski urh izloča strupene snovi.

Nižinski urh (Bombina bombina)

Modri ploščec (Libelulla despressa) na posušeni vrbovi veji nad novonastalo mlako. Modrega ploščca uvrščamo med raznokrile kačje pastirje (Anisoptera). Samica ima zadnji predel rumene barve. Eden prvih kačjih pastirjev, ki so našli mlako v permakulturnem gozdnem vrtu je bil samec morega ploščca, kmalu zatem je privabil še samico, ki ima trup rumeno zlate barve. Po divjem tandemskem manevriranju v zraku nad mlako, samica odlaga jajčeca na gladino vode ob bregu mlake. Samec ta čas in sledeče dni skrbno nadzoruje mlako in jo srdito brani pred vsivljivci, t.j. drugimi modrimi ploščci.

Modri ploščec (Libellula depressa)

Pojavilo se je več vrst kačjih pastirjev

V dobrih dveh letih je mlako našlo veliko več vrst kot prvo leto. Nekako se zdi, da je oblika, zasaditev rastlin in umestitev mlake prava odločitev, saj sem tako povečal možnosti za preživetje več vrst bitij. Starejši ko je permakulturni gozdni vrt in njegovi elementi, bolj je biotsko pester življenjski prostor. Posledično je permakulturni gozdni vrt bolj trden kot ekosistem, manjše motnje (naravni pojavi, škodljivci) ga tako zgolj načnejo, ne morejo ga uničiti. V naravi velja, da obstaja urejeni kaos.

Pri večletnem opazovanju mlake in okolice, znotraj gozda hrane, sem zasledil, da na meji med vodo in zrakom vlada neverjetni boj za preživetje. Že tako so v naravi robovi izredno produktivni, o čemer sem pisal pred leti. Med elementoma vodo in zrakom se produktivnost robu poveča eksponentno. Hkrati se bitja pojavljajo ob mlaki ob različnih delih dneva in velikokrat dejansko pride do bojev zaradi prostora znotraj vrste, ne pa zaradi hrane. Prav pri kačjih pastirjih je zanimivo, da živijo kot odrasli izredno malo časa glede na to, koliko časa v vodi lahko preživi njihova ličinka.

Odrasli kačji pastirji pot začnejo kot mala jajčeca na obrobjih mlak, odvisno od vrste. V kolikor se jajčece izleče in ličinka uspe preživeta vse nevarnosti, ki ji prežijo, bo postala izjemna plenilka globin mlake. V mlaki lahko ličinka kačjega pastirja preživi tudi do dve leti. Ko pride pravi čas, se ličinka kačjega pastirja povzpne na višje suhe ali ostale bilke ob mlaki in se trdno oprime le-te. Čez čas se začne preobrazba iz ličinke v kačjega pastirja, ki bo zopet začel z isto zgodbo kot njegovi predhodniki.

Samica zelenomodre deve (Aeshna cyanea) odlaga jajčeca na odmrli les, ki sem ga pri urejanju dodal v mlako. Zelenomodra deva spada med raznokrile kačje pastirje (Anisoptera).

Nov pogled na svet in planet urejenega kaosa

Nekako po vseh letih ustvarjanja v regenerativnem duhu, opažam, da bitja v gozdu hrane najdejo svoj prostor, tudi če je tega malo manj. Različni kačji pastirji odlagajo oplojena jajčeca na različnih mestih. Gledano z vidika permakulture bi lahko rekel, da ima vsako bitje svoje „plasti“ uporabe prostora umeščenega v primeren čas. V kolikor primerjam zelenomodro devo in modrega ploščca, prva odlaga jajčeca na odmrle lesene dele, ki so nad gladino, medtem ko samica slednjega odlaga jajčeca na rastline, ki so na gladini obrobja mlake. Torej si v tem primeru ne konkurirata direktno. Velika verjetnost je, da je konkurenca med tema dvema vrstama večja v stadiju ličink. Seveda tega ne morem opazovati, saj se vse dogaja pod gladino do globine 80cm, kolikor je globoka mlaka.

Zygoptera in Anisoptera

Kačje pastirje (Odonata) delimo na dva podreda in sicer, enakokrile (Zygoptera) in raznokrile (Anisoptera) kačje pastirje. Okoli mlake v gozdu hrane se pojavljata oba podreda. Nekatere kačje pastirje je zelo težko ločiti med seboj, zato je dobro, da primerek poskušamo ujeti in si ga ogledati od blizu. Nato kačjega pastirja izpustimo seveda.

Enakokrila kačja pastirja družine škratcev, pri parjenju in odlaganju jajčec na dele plavajočih rastlin v mlaki v gozdnem vrtu. Ne vem katera podvrsta je, mislim da je najbolje podoben suhljatemu škratcu (Coenagrion pulchellum). Zelo podoben je tudi travniški škratec (Coenagrion puella).

Rani plamenec (Pyrrhosoma nymphulla) počiva na listu rastline, ki raste v mlaki gozda hrane. Je eden od dveh škratcev v Sloveniji, ki ju krasi rdeča barva. So eni prvih kačjih pastirjev, ki začejo letati naokoli že aprila.

Pojav več vrst žab

Podobno kot pri kačjih pastirjih je pri žabah, ki bivajo in se razmnožujejo ob in v mlaki gozda hrane. Zelene žabe imajo mrestišče v obliki okrogle gmote, nekaj centimetrov pod vodno gladino, medtem ko imajo nosnice mrestišča bliže gladini. Mrestišča so izdelana tudi v različnem časovnem obdobju. Seveda vse ni tako enostavno kot na prvi pogled izgleda. Vodna gladina variira tekom sezone in je odvisna od velike količine dejavnikov. Podobno se spreminja tudi temperatura vode.

Zelena žaba (Pelophylax kl. esculentus) na listu buče (slovenske golice), ki je v gozdnem vrtu svojo pot našla preko mlake. Zelena žaba je križanec med pisano žabo (Pelophylax lessonae) in debeloglavko (Pelophylax ridibundus). Sicer naj bi bilo nekaj potomcev zelenih žab deformiranih prav zaradi mešanja vrst. Hibridne populacije se širijo s paritvijo samic zelenih žab in z eno od starševskih vrst. Samci zelenih žab nimajo potomcev. Zelene žabe naj bi živele od 6 do 10 let.

Zeleno žabo sem opazoval od kar je bila velika le 3 cm, to je bilo v začetku prejšnjega leta. Kar naenkrat se je pojavila ob robu mlake. Je zelo hitra in jo stežka opazimo, tudi zaradi varovalnih barv. Skozi leto je zrasla v veliko zeleno žabjo lepotico. Sedaj razmišljam, da bi moral opaziti okoli mlake samico zelene žabe in eno od starševskih vrst, kar do danes nisem uspel opaziti.

Dodatni vodni element, jezero pod mlako

V prejšnjem letu sem po nekaj letnem načrtovanju izvedel še izkop novega, veliko večjega vodnega zajetja. V planu je, da oba vodna zajetja povežem z potokom, ki je v osnovi tudi že urejen. V zgornjo mlako voda priteka preko manjšega potoka na vrhu gozdnega vrta, kjer je tisoč litrska posoda za lovljenje deževnice. Presežek vode odteče v potok in nato v zgornjo mlako. V slednji je urejena odtočna cev, ki jo je moč regulirati na način, da odteka v spodnje zajetje ali pa preusmerim tok vode v vodni jarek, da zalije celoten gozdni vrt.

Naslednjič pišem o novem vodnem zajetju, o izdelavi, funkciji in ciljih vodnega zajetja.

Osti Jarej.

5. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

GREDE RASTLINJAKA

2. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA, 2. DEL

30. april 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA

2. junij 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PRESAJANJE SADIK VRTNIN

29. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

USTVARJANJE OB GOZDU HRANE

11. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BANANIN KROG

5. november 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BARVE JESENI

Čudovite jesenske barve na prekrasen sončen dan.
...  

7. oktober 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BISTVEN JE KOMPOST

30. marec 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PREBUJANJE NA VRTU

Cvetoče...  

12. september 2016

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PERMAKULTURNI VRT SEPTEMBRA