Pojavilo se je več vrst kačjih pastirjev
V dobrih dveh letih je mlako našlo veliko več vrst kot prvo leto. Nekako se zdi, da je oblika, zasaditev rastlin in umestitev mlake prava odločitev, saj sem tako povečal možnosti za preživetje več vrst bitij. Starejši ko je permakulturni gozdni vrt in njegovi elementi, bolj je biotsko pester življenjski prostor. Posledično je permakulturni gozdni vrt bolj trden kot ekosistem, manjše motnje (naravni pojavi, škodljivci) ga tako zgolj načnejo, ne morejo ga uničiti. V naravi velja, da obstaja urejeni kaos.
Pri večletnem opazovanju mlake in okolice, znotraj gozda hrane, sem zasledil, da na meji med vodo in zrakom vlada neverjetni boj za preživetje. Že tako so v naravi robovi izredno produktivni, o čemer sem pisal pred leti. Med elementoma vodo in zrakom se produktivnost robu poveča eksponentno. Hkrati se bitja pojavljajo ob mlaki ob različnih delih dneva in velikokrat dejansko pride do bojev zaradi prostora znotraj vrste, ne pa zaradi hrane. Prav pri kačjih pastirjih je zanimivo, da živijo kot odrasli izredno malo časa glede na to, koliko časa v vodi lahko preživi njihova ličinka.
Odrasli kačji pastirji pot začnejo kot mala jajčeca na obrobjih mlak, odvisno od vrste. V kolikor se jajčece izleče in ličinka uspe preživeta vse nevarnosti, ki ji prežijo, bo postala izjemna plenilka globin mlake. V mlaki lahko ličinka kačjega pastirja preživi tudi do dve leti. Ko pride pravi čas, se ličinka kačjega pastirja povzpne na višje suhe ali ostale bilke ob mlaki in se trdno oprime le-te. Čez čas se začne preobrazba iz ličinke v kačjega pastirja, ki bo zopet začel z isto zgodbo kot njegovi predhodniki.
