Permakulturno oblikovanje gozda hrane

8. julij 2016

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

ČRNI DNEVI PARADIŽNIKOV

Imam starejše sorte paradižnikov, ki so odporni do določene mere na viruse in bolezni, vendar je nadloga vseeno prišla.

Letošnjo sezono sem na eksperimentalni permakulturni vrt posadil 6 različnih sort paradižnika, kot sem pisal v zapisu Cvetovi, plodovi in seme. Do prešnjega tedna so paradižniki razvijali nove poganjke, cvetove in posledično lepe plodove. Kaj veliko pozornosti nisem posvečal paradižnikom dokler nisem podrobneje opazoval rastline, zastirko pod rastlinami in plodove. Opazil sem, da so se na listih in steblih paradižnikov začele pojavljati temne lise. Ker po pregledu stebla rastline pri zastirki nisem zasledil znakov bolezni, sem vzrok temnih lis pripisal požigu rastline. Požig se je dogajal en teden, pri čemer je izmenično padal dež in sijalo močno sonce. Padala je tudi toča v velikosti pol centimetra premera, vendar ne dolgo, zato rastline niso izgledale ranjene. 

Pogoji za razvoj plesni

Največja težava v vsej zgodbi je, da je bilo ozračje zatem izredno toplo, oblačno, ogromno vlage in malo vetra. Odlični pogoji za razvoj plesni na rastlinah paradižnika, še najbolj tam kjer so bili listi ranjeni od požiga. Na teh mestih se je zadrževala vlaga in razvoj plesni se je začel. Plesen se širi z neverjetno hitrostjo, saj lahko v roku tedna dni uniči celotno rastlino s plodovi vred. Predenj sem uspel opaziti plesen je ta bila že na vseh sortah paradižnikov. V tem koraku sem rastline res slabo opazoval, saj bi moral iz izkušenj vedeti za plesen in jo zatreti v kali. Sedaj moram odpravljati posledice katastrofalnega opazovanja. Ko misliš da vse veš, se zaveš, da ne veš nič. V kolikor mi uspe rešiti vsaj nekaj rastlin bom zadovoljen.

Taxi Yellow postaja "Taxi Black"

Najbolj je prizadet paradižnik sorte Taxi Yellow. Lokacija rumenega taksija je morda botrovala hitrejšemu razvoju plesni, saj je blizu živa meja in vinska trta (bakuš), ki v osnovi skrbita za vetrno bariero in delno senco v vročih dneh. Poleg je posejan tudi nizek fižol, ki ima sicer vsaj 15 cm dolgo steblo in je od zastirke navzgor, do prvih listov, zelo zračen. Fižol pri močnem soncu privzdigne svoje liste, tako sončni žarki pridejo direktno do zastirke. Težko rečem, da bi to botrovalo pomanjkanju zračnosti v predelu stebel paradižnika. Predvsem je težava še večja ob oblačnih, brezvetrnih dnevih z visoko temperaturo ozračja.

Eksperiment s škropivi

K sreči je zadnje dni sončno in malce vetrovno. Poleg tega sem poskrbel še za zračenje, tako, da sem zastirko na vseh gredah dvignil, razrahljal in ponovno zastrl. Pripravil sem tudi eksperimentalno škropivo iz koprive, pelina in sode bikarbone. Verjamem, da se kdo sedaj drži za glavo, vendar eksperiment mora iti skozi. Ali bom naredil kaj dobrega ali pa bom plesni še pomagal. Vem za pripravke, ki krožijo po spletu, vendar sem moral poskusiti s svojim zvarkom. Kopriva je sicer zelo dobro gnojivo in ni v osnovi namenjeno za preprečevanje bolezni, kot je plesen. Pelin je morda že malo bliže, saj vsebuje toksine, ki v pravem odmerku onemogočijo razvoj organizmov. Soda bikarbona služi k spremembi pH vrednosti škropiva na rastlini in tako lahko upočasni razvoj plesni. Rastline kot so paradižniki po podatkih najraje rastejo v zemlji z idealno pH vrednostjo 7.0. Plesen se po nekaterih podatkih razvija v območju od pH 4.5 do pH 6.4. Sklepam, da je že iz tega podatka razvidno, da plesen rastlini zatre rast, saj ji odvzame dobre pogoje in jo dokaj hitro uniči v celoti. Morda se tudi motim, nisem ekspert. Vsekakor me je vse skupaj pripravilo, da bom zadevo bolj temeljito raziskal.

Po dveh škropljenjih seveda znakov izboljšave ni bilo. Kdo ve, morda sem res še bolj škodil rastlinam paradižnikov. Predvsem zaradi potentnosti zvarka koprive, pelina in sode. Pazil sem, da sta bila pelin kopriva namočena le 24 ur. Dodatno sem domešal deževnico, v želji da rastline ne bi še bolj ranil. Škropivo sem pršil z ročno, litrsko brizgalko, uro zatem ko sonce ni več sijalo na rastline paradižnika. Na mojem eksperimentalnem permakulturnem vrtu je ob tem letnem času ob 19 uri senca. Do sončnega zahoda je dovolj časa, da se rastline čimbolj osušijo, saj ponoči vlaga dodatno pripomore razvoju plesni na rastlinah. 

Vem, da rezultati ne pridejo takoj, vendar časa za reševanje tistega kar je ostalo od rastlin ni več veliko. Pripravil bom novo škropivo, na osnovi kislega mleka in vode. Morda dobim kislo mleko od sosedove krave, saj je to najboljše, ker vsebuje veliko kultur. Kulture v surovem mleku so množice živih organizmov. Nekatere od njih imajo lastnosti, ki plesni onemogočajo širjenje in razvoj, saj bakterije dobesedno prehranjujejo s plesnijo.

Osti Jarej.

31. januar 2021

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

ZAJETJE V GOZDU HRANE

5. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

GREDE RASTLINJAKA

2. maj 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA, 2. DEL

30. april 2019

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

EVOLUCIJA SISTEMA

2. junij 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PRESAJANJE SADIK VRTNIN

29. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

USTVARJANJE OB GOZDU HRANE

11. maj 2018

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BANANIN KROG

5. november 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BARVE JESENI

Čudovite jesenske barve na prekrasen sončen dan.
...  

7. oktober 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

BISTVEN JE KOMPOST

30. marec 2017

EKSPERIMENTALNI PERMAKULTURNI VRT - EPV

PREBUJANJE NA VRTU

Cvetoče...