EKSTREMNI VREMENSKI POGOJI

Letošnje poletje mi povzroča kar nekaj preglavic na permakulturnem vrtu, zato imam veliko več dela s škropljenjem proti plesnim.

Pojavlja se nekakšen vremenski vzorec, kjer sem opazil, da je sonce skozi dan izredno močno in neprizanesljivo. V popoldanskem času, skorajda vsak teden, se vreme korenito spremeni. Sprva se pojavijo beli oblaki, ki se v dobri uri ali dveh spremenijo v svetlo do temno rjave barve. Nebo se spremeni v trenutku. Strele švigajo vsepovsod, poki so izredno močni in sliši se žvižgajoč zvok. Zaradi mikrodelcev v zraku se vodna par veže na njih in zatem sledijo padavine. Dež v pregretem ozračju pada na liste rastlin, nekatere šokira bolj, druge manj. Včeraj je poleg močnega naliva, pihal tudi močan veter s sunki do 50km/h. Slednji je dežne kapljice zanašal v vse možne smeri. Skupaj sta ustvarila dežno zaveso, vidljivost je bila maksimalno dva metra.

Mikroklima permakulturnega vrta

Mikroklima, kot že ime pove, je podnebje manjših predelov na danem območju, v mojem primeru na permakulturnem vrtu. Najbolj izrazito je oblikovana na aktivnem področju. To je del površine, kjer sončni žarki sijejo na zemljo, gozd, travnik, vodo, pri čemer prihaja do odboja sončnega sevanja. V naravnem procesu se kratkovalovno sevanje spreminja v dolgovalovno toplotno sevanje. Skratka, aktivna področja so glavni faktor mikroklime.

Permakulturni pristop se je tokrat izkazal za izredno zanesljivega. Ob včerajšnjem neurju, sem skozi okno opazoval permakulturni vrt. Močan veter in dež sta ponekod po državi prevračala drevesa. Vetrna bariera, ki sem jo posadil v začetku mojega permakulturnega ustvarjanja je prišla še kako prav. Ob sončnem vremenu posrkbi za mikroklimo, ki je izrednega pomena za stabilen sistem. Včerajšnje vremenske ujme so permakulturni vrt dodobra pretestirale. Izkazalo se je, da so grmički in manjša drevesa v meji permakulturnega vrta dobro zaustavljala močne sunke vetra. Na zelenjavi ni bilo večjih posledic v obliki zlomljenih vej ali fizičnega uničenja celotne rastline.

Malo bolj je bil poležan nizek fižol, ki je letošnjo sezono zrastel ogromen. Na gredah kjer imam poleg nizkega fižola posajeno tudi koruzo, veter ni prišel do živega rastlinam fižola, saj so s skupno močjo uspešno kljubovale močnem vetru. Nekaj vetra je zaustavilo drugo drevje na permakulturnem vrtu, v prvi vrsti pa živa meja.

Vsakdanji boj proti plesni

Plesen mi letos povzroča izredne preglavice. Predvsem so napadene rastline paradižnikov oz. kar je ostalo od njih. Z domačimi pripravki poskušam omiliti ali celo preprečiti razvoj plesni. Izmenično škropim rastline z dvemi pripravki. Prvi pripravek so namočene koprive in pelin, kjer je pelin v manjših količinah. Ponavadi dodam tudi sodo bikarbono. Drugi pripravek je kislo mleko in voda. Že ko sem uspešno zaustavil plesen, se je po neurju takoj razselila na veliko večino listov paradižnikov. Po neurju je seveda sledilo močno sonce, nebo se je razjasnilo, meni pa stemnilo pred očmi. Nisem mogel verjeti, da se lahko v enem dnevu oz. nekaj urah pojavi plesen. Kombinacija poškodovanih rastlin in vlage botrujeta slabi sezoni za paradižnike. Seveda se boj nadaljuje, pripravljena imam sveža pripravka, s katerima bom danes škropil po rastlinah.

Poleg omenjenih pripravkov sem zdrobil jajčne lupine, ki so dober izvor kalcija. Jajčne lupine so od kokoši iz domače reje. Ker se je pri mletju izredno kadilo, sem dodal nekaj vode. Sproti sem ugotovil, da je mikroprah tako ostal v vodi in imel sem nahitro pripravljeno škropivo za paradižnike. Jajčnih lupin nisem mogel zdrobiti v mikrodelce. Delci so veliki cca. 1X1mm. Te bom uporabil pri posipu okoli korenin paradižnika, pri čemer se bo kalcij insorbiral nekaj dlje časa. Za foliarno hranjenje pa bom uporabil vodo, kjer sem drobil jajčne lupine.