Permakulturno oblikovanje gozda hrane

22. junij 2015

PERMAKULTURNI BLOG

NARAVNI SISTEM RAZNOLIKOSTI

Sprehod po naravi, opazovanje njenih stvaritev in pestrega dogajanja na tleh in v zraku

Danes sem po dolgem času šel po poti Škriljevca, potoka, ki izvira na travniku ob cesti, v neposredni bližini mojega doma. Že dlje časa sem nameraval opraviti to pot, ker želim izvedeti več o izrednem sistemu narave, ki ponuja zavetje marsikateri dvoživki, žuželki in ostalim gozdnim živalim. Predvsem me je zanimalo ali je še vedno toliko življenja v njemu kot pred davnimi leti, ko sem ta potok obiskoval zaradi pupkov in žab.

Ker želim tudi sam ustvariti čimbolj podoben sistem na eksperimentalnem permakulturnem vrtu, sem si ogledal naravni vodni sistem. Pot sem začel ob glavni cesti, kjer na travniku izvira potok. Nato se ta leno pretaka pod glavno cesto, kjer zelo kmalu pride mimo manjše mlake. V mlaki sem opazil poleg raznovrstnmga rastlinja tudi mladiče žab, paglavce, in več vrst kačjih pastirjev,  najpogostejše modre bleščavce (Calopteryx virgo), rdeče (verjetno Ceriagrion tenellum) in črno-rumene (Aeshna canadensis). Na vodni gladini so bili tudi drsalci (Gerridae), zanimive žuželke, ki jedo žuželke in mehkužce. Presenetljivo pa ni bilo zelo veliko komarjev (Culicidae), dejansko veliko manj kot jih imam jaz ob vrtu. V tekoči vodi nimajo možnosti za razmnoževanje, v mlakah pa jih najverjetneje pojedo ostali koristni prebivalci mlake, žabe, vodni drsalci, pupki in drugi plenilci. 

Prebijanje skozi gosto rastlinje in padla drevesa, prava mala džungla različnih dreves, podrastja in trohnečih vej.

Od mlake sem svojo pot nadaljeval vzdolž potoka. Potok je na tem območju nekakšna meja med delno močvirnatim svetom in gozdom. Temu delu, vse do močvirja, pravijo bajer. Del kjer je ob velikih količinah padavin močvirnat je dejansko neprehoden. Prekriva ga trsje, katerega vrsto moram še raziskati. Na strani kjer sem previdno stopal ob potoku je dokaj gosto zaraščen gozd. Po nekaj korakih, sem se ustavil in opazoval vijoči se potok v svojem mirnem potovanju mimo močvirja do reke Krke. Med opazovanjem sem naletel na pupka, srce se mi je nasmehnilo. Videl sem ga, po tolikih letih je še vedno v potoku. Dejansko sem že malce dvomil, da ga bom še videl, saj je onesnaževanja kar veliko. Nekaj umazanije priteče iz ceste, nekaj pa iz gnojenih travnikov. K sreči  je voda še vedno dovolj čista za pupka (družina Salamandridae). No, morda tukaj sreča nima nič zraven, saj je mati narava izredna pri odpravljanju človeškega onesnaževanja. Seveda govorim o tem predelu, kjer živim. Marsikje so posledice človeškega nespoštovanja matere Zemlje in prekomernega onesnaževanja, naravnost katastrofalne in vplivajo na celoten planet, tudi če si na tisoče kilometrov od območja onesnaženja.

Avanturo sem nadaljeval vzdolž hriba, kjer sem opazil vsaj še dva izvira. Potok na tem mestu malce zavije v levo, gledano v smeri vodotoka in napaja dokaj veliko močvirje. Iz druge strani ga napaja izvir, ki se ob hribu počasi vije do močvirja. Med hojo skozi dokaj nepregledni del ob močvirju, sem se malce ustrašil glasnega oglašanja in prhutanje kril večje ptice. Vzlet ene od dveh ujed, ki preletavata te gozdove in trate, tu tudi gnezdita, je bil tako sunkovit, da je enostavno nisem uspel ujeti v objektiv. Nič zato, saj obe ujedi, kragulja (Accipiter gentilis) in kanjo (Buteo buteo) ,videvam skoraj vsak dan. Dvakrat mi jo je doslej uspelo ugledati tudi na permakulturnem vrtu, seveda skozi okno hiše, ki ponuja čudovit razgled na vrt. Še tukaj me je najverjetneje kanja videla. Narava je pticam ujedam namenila izreden vid, zato vidijo premikanje najmanjšega glodavca na velike razdalje. 

Na polovici poti med gozdnim izvirom in zadnjim močvirjem sem opazil večjo mlako, ki pa je bila zelo blatna. Voda je bila tu umazana, vendar ne od onesnaževanja, temveč od divjih prašičev (Sus scrofa). Divji prašiči si tu privoščijo blatne kopeli, pri čemer poskrbijo, da jih komarji in zajedalci ne nadlegujejo preveč. Seveda se vse to dogaja ponoči, ko ni ljudi v okolici.

Današnji dan je bil izredno poučen. Seveda se bom na tako avanturo podajal še v naslednjih dneh, prvič zato, ker je napovedano obilico padavin. To pomeni, da naj bi vsaj malce napolnilo izredno pomembno podtalnico. Nazadnje tudi zato, da vidim kako izgleda potok in močvirje, ko ima dovolj vode. Saj se je v dveh desetletjih gladina Škriljevca znižala za vsaj 30 cm, raje več. 

Osti jarej!

8. junij 2019

PERMAKULTURNI BLOG

KOKOŠJE JAJCE IN JAJCA

9. maj 2019

PERMAKULTURNI BLOG

VPRAŠANJE PERMAKULTURE

1. julij 2018

PERMAKULTURNI BLOG

NAKUP POSESTI

Osnovn...  

6. december 2017

PERMAKULTURNI BLOG

SUROVINE IN DONOSI

17. november 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ZNANOST V PERMAKULTURI

V permakulturi,...  

27. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

EVOLUCIJA V PERMAKULTURO

7. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

MNOGO ZGODB

V...  

20. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ETIKA, JEDRO PERMAKULTURE

7. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

FILOZOFIJA IZZA PERMAKULTURE

16. december 2016

PERMAKULTURNI BLOG

PLASTI GOZDA HRANE