Permakulturno oblikovanje gozda hrane

17. november 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ZNANOST V PERMAKULTURI

V permakulturi, poznamo dve veji znanosti in sicer mehko in trdo znanost.

Mehka znanost

V „mehki“ znanosti se vsi elementi prepletajo in mešajo, posledično rezultati varirajo. Stvari niso odločilne ali toge, vendar jih je mogoče opazovati in predvideti.

Trda znanost

V „trdi“ znanosti so študije kontrolirane na nenaravni način, da bi dosegli standardne rezultate. Med trde znanosti lahko umestimo fiziko ali kemijo.

 

V permakulturi skušamo upoštevati obe znanosti, vendar z razliko od kontroliranega kmetijstva, ustvarjamo in vzpodbujamo samoregulacijo. To izvajamo na način, ki temelji na etičnih metodah, kjer spremljamo in vključujemo življenje okoli nas in ga nikakor ne ignoriramo. Etika nam daje smernice sodelovanja s sistemom in znotraj sistema kot odločni sodelavci in ne kot nadzorniki.

S tem ko dopuščamo naravi njeno pot, delamo veliko manj in naš donos je boljši. Z interakcijo s sistemom se učimo in opazujemo, posnemamo različne pojave karakteriziramo raznolikost elementov, se nam ponujajo. Zatem lahko začnemo eksperimentirati z inovativnim permakulturnim oblikovanjem, odprti do pričakovanih in nepričakovanih rezultatov. Iz naših eksperimentov in opažanj lahko kasneje na podoben način apliciramo znane efekte in jih vzorčimo. 

Življenje je v nenehnem gibanju in se vseskozi spreminja, posledično ni nikoli takšno kot je bilo poprej.

V permakulturi, kot mehki znanosti, ni natančnih zakonov in pravil. Raje se učimo iz napak. Delujemo na samem robu kaosa. V kolikor je preveč reda oz. urejenosti, dušimo sistem in lastno kreativnost. V kaosu je preveč energije, na robu, na meji med urejenostjo in kaosom najdemo odličen čas in prostor za produktivnost.

Edini zakon, ki smo ga posvojili od narave je zakon vračila. V naravnih sistemih se vedno vrača kar je bilo vzeto iz sistema. Naše permakulturno oblikovanje botruje presežku, posledično se naši sistemi nadgrajujejo ravno na presežku. Karkoli počnemo, naj si bo to recikliranje, presajanje, ipd. podaljšujemo življenjsko dobo stvari, pri čemer minimiziramo onesnaževanje.

Energija je ključna za oblikovanje, kjer jo poskušamo zadržati znotraj sistemov, tako da ohranja življenje, raste in se množi. Da bi obdržali energijo znotraj sistema, ne sme potekati direktno iz sistema. Energijo poskušamo razgrniti v mrežo življenja in jo želimo prenašati od elementa do elementa čim dlje časa, predenj doseže entropijo – izhod iz sistema.

Ljudje imamo danes veliko moč, kjer naravo spreminjamo hitreje ko opazimo posledice svojih dejanj. Zato moramo spremljati življenje in biti pozorni le na končne rezultate. Oblikovati moramo sisteme, ki skrbijo za regeneracijo in je njihova življenjska doba dolga kolikor je mogoče. Naš sistemski cilj je vlagati čim manj energije pri urejanju in pustimo sisteme, da skrbijo sami zase, pri čemer proizvajajo več energije kot jo porabijo. Narediti moramo minimalno število sprememb za kar najboljši pozitiven učinek. 

 

Osti Jarej

8. junij 2019

PERMAKULTURNI BLOG

KOKOŠJE JAJCE IN JAJCA

9. maj 2019

PERMAKULTURNI BLOG

VPRAŠANJE PERMAKULTURE

1. julij 2018

PERMAKULTURNI BLOG

NAKUP POSESTI

Osnovn...  

6. december 2017

PERMAKULTURNI BLOG

SUROVINE IN DONOSI

27. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

EVOLUCIJA V PERMAKULTURO

7. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

MNOGO ZGODB

V...  

20. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ETIKA, JEDRO PERMAKULTURE

7. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

FILOZOFIJA IZZA PERMAKULTURE

16. december 2016

PERMAKULTURNI BLOG

PLASTI GOZDA HRANE

12. november 2016

PERMAKULTURNI BLOG

FIKSATORJI DUŠIKA IN PIONIRSKA DREVESA