Permakulturno oblikovanje gozda hrane

29. julij 2015

PERMAKULTURNI BLOG

KOMPOSTNA LOPA IN ZBIRALNIK DEŽEVNICE

Prijetno izkoriščen čas z očetom in koristna uporaba shranjenega lesa

Že kar nekaj časa nisem pisal o dogajanju na permakulturnem vrtu. Zadnje dva meseca sem imel veliko ostalih skrbi pri opustitvi stvari, ki so me omejevale na takšen ali drugačen način, da bi končno lahko zaživel svobodno, neodvisen.

Kompostiranje je enostavno, ko veš kaj delaš, mešaš kuhinjske odpadke, košeno travo, listje, karton in les.

S kompostiranjem se ukvarjam, od kar sem leta 2012 naredil prve korake pri pridelavi hrane na lastnem zemljišču. Kompostnik sem premikal po vrtu sem ter tja, dokler nisem ugotovil kje mu je dejansko mesto. Želim povedati, da sem eksperimentiral s postavitvijo, glede na vlago, sonce, veter in podobne naravne vplive. Nazadnje sem dognal, da bi bilo najbolje imeti kompostnik za kuhinjske odpadke pokrit in nekoliko drugače zastavljen kot je bil v začetku. Prvi kompostnik sem dobil za darilo od tete Angele, ki mi ga je podarila, za katerega sem še danes hvaležen. Leseni kompostnik (levo na sliki) je bil velik 1x1x1 meter, se pravi za kubični meter komposta oz. zemlje, ki nastane iz različnega naravnega materiala.

Ker sem imel na začetku mojega ustvarjanja kompostnik pod milim nebom, ga je včasih preveč zalilo, drugič pa ga je žgalo sonce in nikakor nisem uspel dovolj dobro uravnavati, da bi bilo kompostiranje kar se da najbolj učinkovito. Veliko sem prebral o fazah kompostiranja, kaj vse moram zagotoviti, da bi bil kompost učikovito hitro narejen in kvaliteten. Za več ali manj uspešno kompostiranje je predvsem pomembna dobra zračnost, prave sestavine in uravnavanje vlažnosti. Kupljen kompostnik je bil nekoliko preveč zaprt, lesene deske so bile preširoke in po mojih izkušnjah nepravilno postavljene. S tem mislim na vodoravno postavljene deske. To mi ni bilo v redu že v osnovi, saj kompostiranje poteka tako, da nalagam plasti zelenega, rjavega in kuhinjskega dela. Že po sami logiki je bil vsaj en od teh delov preveč prekrit in posledično slabo prezračen. Brez zadostne količine zraka, kompost hitro postane kisel in posledično smrdeč. Dober kompost nikoli ne smrdi ampak diši. 

Poleg kompostiranja v kubik velikem kompostniku za kuhinjske odpadke, kompos tudi zorim in ga dodatno mešam z posušeno odkošeno travo in žaganjem, ter listjem. Za to imam namenjen prostor približno 3x3 metre, kjer zbiram ves material, ki ga ne pustim na gredicah. Ker je kompost iz kuhinjskih odpadkov in mešanico ostalih naravnih materialov izredno močan, ga potem ko je kompostnik poln, premečem in ga zmešam dodatno za žaganjem, ki ga dobim pri sosedu, ki ima mizarsko delavnico in zemljo, ki jo dobim pri ustvarjanju hribnih gred, odkopavanju za vodne jarke in ribnike. Tudi tu sem želel kompostiranje bolj kontrolirati, saj ga je dež velikokrat preveč namočil, pred soncem sem ga sicer lahko zaščitil s pokrivalom iz listov bananovca in pokošeno posušeno travo.

V permakulturi ima vedno vsak element več funkcij in nalog

Ves material za gradnjo strehe nad kompostnikom in kuhinjskim kompostnikom sem nekaj časa nabiral. Nisem šel v gozd in sekal smrek, nisem bil v delavnici in rezal lesa, da bi pridobil dile za kompostnik. Vse je prišlo nekako samo od sebe, hehe. Les za izdelavo kuhinjskega kompostnika mi je priskrbel oče. Ta isti les bi sicer romal na odpad, kjer ga predelajo v drobilnicah in ga nato uporabijo za ostale izdelke. Sicer je do tega težko priti, pa vendar se oče vedno potrudi in tako sem dobil veliko lesenih dil, ki sva jih s pridom uporabila pri projektu kompostnika, strehe in "obleke" za posodo za zbiranje deževnice.

Najprej sva začela pri vogalih, kjer sva postavila pokončne droge iz smrekovega lesa, katerega smo morali na drugi lokaciji. parceli kjer imamo vinograd, podreti, saj jih je začel napadati lubadar. Tako sem spet izkoristil kose lesa, ki bi drugače romali v peč. Smrekov les sicer ni preveč dober za kurjavo, saj vsebuje smole, ki se nato posedajo v dimnike in peči. To je lahko izredno nevarno za vžig saj, posledice so lahko katastrofalne. Ko so bili štirje vogali postavljeni, sva jih zvezala vodoravno, za kar sva porabila še štiri smreke. Nekako je bila to tudi zasnova za kasnejše dodajanje prečnih letev, ki so nastala opora za streho. Vse sva nato še utrdila z "rokami" iz preostalih kosov smreke. Tako sva dobila večjo trdnost celotne strukture. 

8. junij 2019

PERMAKULTURNI BLOG

KOKOŠJE JAJCE IN JAJCA

9. maj 2019

PERMAKULTURNI BLOG

VPRAŠANJE PERMAKULTURE

1. julij 2018

PERMAKULTURNI BLOG

NAKUP POSESTI

Osnovn...  

6. december 2017

PERMAKULTURNI BLOG

SUROVINE IN DONOSI

17. november 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ZNANOST V PERMAKULTURI

V permakulturi,...  

27. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

EVOLUCIJA V PERMAKULTURO

7. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

MNOGO ZGODB

V...  

20. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ETIKA, JEDRO PERMAKULTURE

7. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

FILOZOFIJA IZZA PERMAKULTURE

16. december 2016

PERMAKULTURNI BLOG

PLASTI GOZDA HRANE