S kompostiranjem se ukvarjam, od kar sem leta 2012 naredil prve korake pri pridelavi hrane na lastnem zemljišču. Kompostnik sem premikal po vrtu sem ter tja, dokler nisem ugotovil kje mu je dejansko mesto. Želim povedati, da sem eksperimentiral s postavitvijo, glede na vlago, sonce, veter in podobne naravne vplive. Nazadnje sem dognal, da bi bilo najbolje imeti kompostnik za kuhinjske odpadke pokrit in nekoliko drugače zastavljen kot je bil v začetku. Prvi kompostnik sem dobil za darilo od tete Angele, ki mi ga je podarila, za katerega sem še danes hvaležen. Leseni kompostnik (levo na sliki) je bil velik 1x1x1 meter, se pravi za kubični meter komposta oz. zemlje, ki nastane iz različnega naravnega materiala.
Ker sem imel na začetku mojega ustvarjanja kompostnik pod milim nebom, ga je včasih preveč zalilo, drugič pa ga je žgalo sonce in nikakor nisem uspel dovolj dobro uravnavati, da bi bilo kompostiranje kar se da najbolj učinkovito. Veliko sem prebral o fazah kompostiranja, kaj vse moram zagotoviti, da bi bil kompost učikovito hitro narejen in kvaliteten. Za več ali manj uspešno kompostiranje je predvsem pomembna dobra zračnost, prave sestavine in uravnavanje vlažnosti. Kupljen kompostnik je bil nekoliko preveč zaprt, lesene deske so bile preširoke in po mojih izkušnjah nepravilno postavljene. S tem mislim na vodoravno postavljene deske. To mi ni bilo v redu že v osnovi, saj kompostiranje poteka tako, da nalagam plasti zelenega, rjavega in kuhinjskega dela. Že po sami logiki je bil vsaj en od teh delov preveč prekrit in posledično slabo prezračen. Brez zadostne količine zraka, kompost hitro postane kisel in posledično smrdeč. Dober kompost nikoli ne smrdi ampak diši.
Poleg kompostiranja v kubik velikem kompostniku za kuhinjske odpadke, kompos tudi zorim in ga dodatno mešam z posušeno odkošeno travo in žaganjem, ter listjem. Za to imam namenjen prostor približno 3x3 metre, kjer zbiram ves material, ki ga ne pustim na gredicah. Ker je kompost iz kuhinjskih odpadkov in mešanico ostalih naravnih materialov izredno močan, ga potem ko je kompostnik poln, premečem in ga zmešam dodatno za žaganjem, ki ga dobim pri sosedu, ki ima mizarsko delavnico in zemljo, ki jo dobim pri ustvarjanju hribnih gred, odkopavanju za vodne jarke in ribnike. Tudi tu sem želel kompostiranje bolj kontrolirati, saj ga je dež velikokrat preveč namočil, pred soncem sem ga sicer lahko zaščitil s pokrivalom iz listov bananovca in pokošeno posušeno travo.
