Permakulturno oblikovanje gozda hrane

2. avgust 2016

PERMAKULTURNI BLOG

POTI IN ROBOVI V PERMAKULTURI

Do zelenjavnih gredic v permakulturnem vrtu pridem po poteh, ki predstavljajo v danem območju, najdaljše robove, kjer je načeloma največ produktivnosti.

Enostaven dostop do gred z zelenjavo je urejen v obliki poti okoli njih. V permakulturnem vrtu imam veliko večino poti poraščene s travo, deteljico, sem in tja je kakšen trpotec (suličasti in širokolistni). Trenutno vse poti še ne potekajo po izohipsah, vsaj tam kjer imam priložnost bom poti dodelal. Tako se bo tudi na teh mestih voda enakomerno vpijala v grede. Poti skušam urediti tako, da potekajo po najdaljši možni izohipsi.

Fotografiji prikazujeta urejeno travnato pot v eksperimentalnem permakulturnem vrtu.

Trenutno po potrebi poti kosim z ročnim orodjem. Sicer mi urejanje vzame nekaj časa, vendar je oblikovanje poti okoli permakulturnih gred izredno sproščujoče. Poleg sprostitve, dobim kar naenkrat ogromno zelene mase, ki jo sestavljajo v glavnem trave in deteljica. Travnik pod permakulturnim vrtom ne zadošča za zastiranje vseh gred, zato še kako prav pride porezana zelenica iz poti. V nadaljevanju permakulturnega ustvarjanja in eksperimentiranja bom določene poti uredil tudi z lesenimi drobljenci in posušenim lubjem. 

Robovi v permakulturi

Kjer se poti dotikajo permakulturnih gred, nastanejo robovi, ki so po mnenju mnogih izredno produktivni. Na permakulturnem vrtu so robovi lahko poraščeni ali pa so pokriti z zastirko in mulčem. Sam eksperimentiram z različnimi robovi. Nekateri robovi so poraščeni s samoniklimi rastlinami. Na nekaj robov sem posadil kapucinke, ki se krasno razraščajo in jih je dokaj lahko voditi po robu grede. Določene robove ne potrebujem veliko urejati, predvsem tam kjer imam nasajen nizek fižol. Na različnih koncih je na robovih posajena tudi sivka, saj mi v gredah ne bi najbolje uspevala, ker je enostavno preveč vlage v prsti. Hranil ima dovolj, hkrati pa je to po mojih izkušnjah dobro prezračena pozicija. 

Fotografija prikazuje robove ob poteh permakulturnega vrta, kjer je nasajena sivka, fižol in rman.

Robovi niso le stik poti s permakulturnimi gredami. Najbolj z življenjem intenziven je rob, ki meji poti in vodni element, v mojem primeru mlako. Kjer se voda stika s potmi in zrakom je življenje najbolj pestro in raznoliko. Na robu med vodo in zrakom, se predvsem zadržujejo vodni drsalci in neke vrste os. Vodni drsalci plenijo dejansko na samem robu. Medtem ko se ose pridejo le odžejat.

Fotografije robov ob mlaki na permakulturnem vrtu.

Omenjene robove srdito branijo kačji pastirji vrste modri ploščec (Libellula depressa) in obletavajo travniški škrlatci (Coenagrion puella). Danes sem opazil novo vrsto kačjega pastirja, katerega moram v bližnji prihodnosti raziskati. V mlako se pridejo osvežiti tudi kosi in kosovke. 

Osti Jarej.

8. junij 2019

PERMAKULTURNI BLOG

KOKOŠJE JAJCE IN JAJCA

9. maj 2019

PERMAKULTURNI BLOG

VPRAŠANJE PERMAKULTURE

1. julij 2018

PERMAKULTURNI BLOG

NAKUP POSESTI

Osnovn...  

6. december 2017

PERMAKULTURNI BLOG

SUROVINE IN DONOSI

17. november 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ZNANOST V PERMAKULTURI

V permakulturi,...  

27. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

EVOLUCIJA V PERMAKULTURO

7. oktober 2017

PERMAKULTURNI BLOG

MNOGO ZGODB

V...  

20. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

ETIKA, JEDRO PERMAKULTURE

7. januar 2017

PERMAKULTURNI BLOG

FILOZOFIJA IZZA PERMAKULTURE

16. december 2016

PERMAKULTURNI BLOG

PLASTI GOZDA HRANE